»Pomembno je, da se čim več pogovarjamo, da učenci delijo z drugimi nestrinjanje, ko opazijo medvrstniško nasilje, in se znajo postaviti na stran žrtve. Da so zaščitniki in ne da oni rešujejo težave, temveč da znajo poiskati pomoč.«
»Če imamo vsaj enega, ki se postavi na stran žrtev, zaščitnika, potem ta hierarhija razpade, ni več smešna, ni več dinamike, da bi kdo plezal po hierarhiji navzgor in pridobival moč. In če se jih na stran žrtve postavi še več, nasilja ni več.«
»Pozivamo vse starše, učitelje, pedagoške delavce, športne trenerje, zaposlene v raznih mladinskih organizacijah, naj bodo pozorni na znake, ki bi lahko nakazovali, da je otrok v šolskem, socialnem ali spletnem okolju žrtev medvrstniškega nasilja ali da je v stiski.«
»Glede bolj tradicionalnih oblik medvrstniškega nasilja, če se lahko tako izrazim, se strinjamo, da niti ne naraščajo, gre bolj za to, da se o njih več poroča. Vsekakor pa je v porastu spletno nasilje, sovražni govor, pa nesočutni govor v najširšem pomenu besede. Na spletu je to gotovo velik problem in narašča.«
»Medvrstniško nasilje je lahko fizično (pretepanje, brcanje ipd.) ali psihično, (socialna osamitev, izdaja zaupnih informacij, širjenje škodljivih in lažnih govoric, poniževanje), lahko pa ima tudi druge oblike, ki niso nujno protipravna dejanja.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju